059 092 601

Program osnovne šole montessori je nastal kot plod medsebojnega sodelovanja Zavoda Antona Martina Slomška in Montessori inštituta, zavoda za pomoč staršem pri razvoju otrok.

Naj najprej predstavimo sliko razreda montessori, iz katere bo razviden tudi vanjo prepleten kurikulum:

Učilnica montessori je ponavadi velik prostor, z občutkom odprtosti. V njej so nizke odprte omare s policami, mize različnih velikosti, pri katerih lahko udobno sedijo eden do štirje otroci. Tradicionalni oddelki montessori imajo zmeraj kombinirane vsaj tri starostne skupine, v majhnih osnovnih šolah je lahko tudi 6 letnikov otrok skupaj.

Razred je razdeljen na področja, ki jih pogosto razmejujejo omare. Na vsakem področju so »materiali«, to je izraz za razvojne, učne predmete za delo na določeni vsebini nekega področja (umetnost, matematika, jezik, zgodovina, geografija, naravoslovje). Knjige postanejo pomembnejša sredstva za učenje v osnovni šoli montessori, ko so otroci starejši, vendar imajo tudi tam obilico konkretnih materialov. Montessorijeva je menila, da je globoka koncentracija bistvenega pomena, da otroci najbolje oblikujejo svojo osebnost in da do globoke koncentracije pride s pomočjo dela z rokami, torej z materiali.

Materiali so razporejeni po policah, kjer imajo stalno mesto. Otroci jih vedno pospravljajo na svoje mesto, da so tam pripravljeni za drugega otroka. Zelo je cenjena občutljivost za skupnost in spoštovanje za potrebe drugega.

Otroci nimajo stalnih sedežev, lahko delajo za katerokoli mizo, tudi na tleh na preprogah in se tekom dneva gibljejo prosto po razredu. Otroci lahko izberejo delo sami ali v lastno oblikovanih skupinah, razen ko ima učitelj predstavitev. Z nekaj izjemami je večina predstavitev individualnih ali skupinskih (v 6-12 oddelkih je največ predstavitev v majhnih skupinah: parih ali trojicah). Predstavitve (ali učne ure) ima učitelj, ko so otroci za to pripravljeni.

Materiali na policah morajo biti mikavni za otroke, da pritegnejo njihovo pozornost in da se s pomočjo ponavljajoče se uporabe naučijo konceptov. Večina materialov je lesenih, pobarvanih. Vsak material ima primarni namen, zaradi katerega ga imamo v razredu, ima pa tudi več sekundarnih namenov. Raje kot da montessori učitelj s testi preverja, ali so otroci osvojili cilje, znanja, jih opazuje pri delu in je pozoren, ali znajo materiale dobro uporabljati. To namreč učitelju pove, ali snov razume. Učitelj ponovi predstavitev, učno uro, če materiala ne uporablja natančno, pravilno. Ko učitelj vidi, da je osvojil prejšnje vaje in je pripravljen za nov material v zaporedju, naredi novo predstavitev (z istim materialom novo vajo, varianto ali razširitev ali  pa začne z drugim materialom).

Ob tem, da je uporaba materialov izredno strukturirana, je tudi celoten kurikulum močno strukturiran. Materiale znotraj kurikularnega področja učitelj predstavlja v hierarhičnem zaporedju. Med materiali na različnih področjih kurikula pa obstaja kompleksna mreža medsebojnih povezav.

Ljudje se najbolje učimo, kadar smo aktivno vpleteni. Dobri učitelji spodbujajo aktivnost učencev s pomočjo vprašanj, ki jih postavljajo med predavanji. Še bolje je, če imajo otroci možnost delati, raziskovati in učiti se sami s svojimi rokami ali s svojo iniciativo iskati informacije po knjigah in spletu.

Model šole montessori se zdi kot majhen eklektični univerzitetni raziskovalni laboratorij. Montessori otroci delajo svoje projekte kakor raziskovalci v svojih laboratorijih. Kakor univerzitetni raziskovalci otroci – glede na to, kar jih zanima – izberejo, o čem bi se radi učili. Znotraj kurikuluma imajo učne ure (predstavitve), kar spominja na raziskovalce, ki se dobijo s svojimi kolegi na diskusijah, študijskih skupinah ali konferencah, da se naučijo (spoznajo) kakšno novo tehniko ali pridobijo znanje s kakšnega področja. Otroci se pogovarjajo z vrstniki o svojih izbirah. Sadove svojega dela dajo naprej drugim – s tem da imajo govor pred razredom ali v drugih razredih v šoli ali da napišejo nalogo. Na tak način je v šoli montessori otrok motiviran delavec v ‘raziskovalni ustanovi’.

Učni načrt v osnovni šoli montessori zato ni časovno vezan. V razredu so na voljo materiali, ki si hierarhično sledijo, učitelj pa je tisti, ki pozna to zaporedje materialov. Vsak material je natančno izdelan in pripravljen na polici – za otroka, ki ga bo potreboval glede na raven svojega znanja in interesa. Material vsebuje opredeljeni cilj, namen, zakaj se nahaja v sobi. Vsak material ima ob osnovni vaji, načinu uporabe, še različice in razširitve. Te ponudimo otrokom, ki jih potrebujejo: enim zato, da bi koncept pogledali z drugega vidika in ga morda tako bolje usvojili, drugim zato, ker potrebujejo več ponavljanja, utrjevanja, spet drugim pa zato, ker jih ta snov zelo zanima in želijo svoje znanje poglobiti, nadgraditi.

Ko otrok dela z vsemi materiali (včasih bolj nadarjeni kakšne izpustijo), vemo, da je dosegel tudi vse cilje. Zato v učilnici učitelju montessori ni treba za vsak cilj oz. vsebino pisati priprav in  pripravljati didaktičnega materiala, s katerim bi snov približal učencem, ampak je material že domišljen in pripravljen. Učiteljeva vloga je, da z opazovanjem otrok, analizo njihovega dela, pozna vsakega otroka in njegov nivo znanja ter razumevanja pri vsakem predmetu in ga usmerja, če je to potrebno, k nadaljnjim izzivom.

Učni načrt, ki ga pedagog montessori v resnici vsakodnevno uporablja, je otrok sam: izhaja iz tega, kar otrok sedaj je in ga pelje k znanjem, ki sledijo. Pri tem mu pomagajo priročniki, ki jih je sestavil v času študija pedagogike montessori. Priročnik obsega vse materiale določenega predmeta: opisana je sestava materiala, posredni, neposredni cilj, ki ga dosegamo, starost, pri kateri običajno otroci posegajo po tem materialu, ter razširitve. V teh priročnikih je torej opisan kurikulum.

Otroci za uspešno pridobivanje znanja in ohranjanje veselja do učenja in raziskovanja ne potrebujejo ocen, zato v šoli montessori ni pisanja testov in spraševanja. Glede na več desetletno prakso osnovnih šol montessori v svetu, program montessori zagotovo dosega minimalne standarde znanja. Analize kažejo, da otroci šol montessori v pridobljenem znanju prehitevajo otroke klasičnih programov v povprečju za dva razreda.

Ravnateljica:

Stanka Čremožnik Parpaillon

Število otrok:

50

Število učiteljev:

8