Knjiga Onkraj klasične šolske ustanove ponuja dva odgovora na vprašanje, kako preseči tradicionalno oz. klasično šolsko ustanovo. Prvi prihaja iz antike, kjer so bili prvi kristjani tisti, ki so s svojim načinom življenja dopolnili klasično grško kulturo, čeprav so na institucionalni ravni ohranili njene bistvene poteze in lastnosti. Kljub temu krščanska vzgoja v izvornem pomenu presega okvire helenistične šole kot ustanove. Drugi primer, ki je bližji našemu času in prostoru, pa pokaže, kako se v ameriškem univerzitetnem okolju pojavljajo pobude za premislek vloge izobraževanja v kontekstu digitalne dobe. Tudi tu se izraža odmik od klasične institucionalne pedagogike. Delna prevoda tako izhajata iz dveh popolnoma različnih kontekstov, ki pa vendarle nosita enako sporočilo.