V Sloveniji imamo 20 katoliških vrtcev, kar predstavlja skoraj četrtino vseh zasebnih vrtcev. Katoliške vrtce obiskuje nekaj manj kot 2 % vseh otrok, ki v Sloveniji hodijo v vrtec. V vrtec pa je sicer v Sloveniji vključenih dobrih 78 % otrok med prvim in petim letom starosti. Katoliški vrtci so v vseh šestih škofijah, med seboj pa se precej razlikujejo. Ene vodijo redovne ustanove, drugi so župnijski, tretji ne sodijo ne med prve ne med druge. Izvajajo kurikulum za vrtce ali svoje programe. Vsi pa si pri svojem delu prizadevajo, da bi otroke vzgajali kar najbolj celostno in jim omogočali, da svoje talente razvijajo, kolikor je le mogoče.

V Sloveniji imamo le dve katoliški osnovni šoli, ki ju obiskuje 0,3 % vseh šolajočih se otrok v osnovnih šolah. Tudi sicer je delež otrok, ki se v Sloveniji šolajo na zasebnih osnovnih šolah, izrazito majhen in se giblje pod dvema odstotkoma. Osnovna šola Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani je z delovanjem pričela leta 2008, Osnovna šola Montessori, ki je del Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru, pa je prve otroke sprejela v šolskem letu 2015/16. Obe osnovni šoli predstavljata veliko obogatitev za njuno okolje, za zavoda, v katerih delujeta, in za slovenski šolski prostor.

Katoliške srednje šole predstavljajo tisti del katoliškega šolstva, ki je bil v preteklosti najbolj izpostavljen in deležen največje pozornosti javnosti. Po osamosvojitvi so takratne tri škofije v Kopru, Ljubljani in Mariboru ustanovile vsaka svojo gimnazijo, poleg njih pa so svojo gimnazijo ustanovili tudi Salezijanci, ki imajo delo z mladimi v svoji redovni karizmi. Vseh 1.534 mladih, ki obiskuje katoliške gimnazije, predstavlja 2,1 % populacije v svojih generacijah. Štiri katoliške gimnazije dosegajo odlične rezultate na različnih področjih ter tako nadaljujejo bogato tradicijo katoliških izobraževalnih ustanov.

Po svoje mlado slovensko katoliško visokošolsko delovanje se vceplja v večstoletno tradicijo katoliških univerz, kamor sodijo pravzaprav tudi začetki visokošolskega študija na Slovenskem. S svojimi prizadevanji se vključuje v družbo 300 katoliških univerz po vsem svetu in čez 1000 drugih katoliških visokošolskih ustanov. Katoliško visoko šolstvo v svetu predstavlja pomembno intelektualno moč in vzgojno–izobraževalno silo ter s tem znatno prispeva k avtonomiji, svobodi in pluralnosti univerzitetnega raziskovalnega in pedagoškega dela. S tem namenom so slovenski škofje sprejeli odločitev, da Katoliška Cerkev tudi v Sloveniji obogati izobraževalno in raziskovalno ponudbo s svojimi dejavnostmi.

Pomemben del ponudbe katoliških gimnazij predstavljajo tudi štirje katoliški dijaški domovi, ki so zrasli ob gimnazijah. Domove praviloma obiskuje velik delež dijakov, ki se šola na katoliških gimnazijah, poleg njih pa ponekod svoj prostor najdejo tudi dijaki drugih gimnazij in srednjih šol. V šolskem letu 2015/2016 nudijo katoliški dijaški domovi prebivališče 673 dijakinjam in dijakom. Vzgojitelji s svojim delom dopolnjujejo delo učiteljev in prinašajo pomembno vzgojno noto pri oblikovanju mladih osebnosti. Prav zato so pogosto spomini na dijaški dom med tistimi, ki nekdanje dijake katoliških gimnazij najbolj zaznamujejo.

Ko govorimo o skrbi Cerkve za vzgojo mladih ljudi, lahko vidimo, da gre za celotno vertikalo vzgoje od vrtca, preko osnovne in srednje šole do fakultete. Ob odsotnosti katoliške univerze v Sloveniji lahko pomembno vlogo opravljajo prav katoliški študentski domovi. Najdemo jih lahko v vseh treh univerzitetnih središčih. Študenski domovi v prvi vrsti seveda nudijo prenočišče za študente, ki so doma izven središč, ter prostor za njihov študij. Poleg tega pa pogosto predstavljajo tudi socialno okolje, v katerem študentje zorijo in se oblikujejo. V Sloveniji trenutno deluje 11 katoliških študentskih domov, v katerih biva 502 študentov.

Vzgojno dejavnost Cerkve ob ustanovah, ki predstavljajo redno šolsko pot, lepo dopolnjuje tudi 5 glasbenih šol. Obiskuje jih skoraj 1.000 otrok. Če smo natančni, jih je v šolskem letu 2015/2016 točno 978. Učijo se praktično vseh inštrumentov, ki si jih je moč zamisliti. Tako lahko med njimi najdemo klavir, orgle, harmoniko, diatonično harmoniko, violino, violo, violončelo, kontrabas, kitaro, citre, cimbale, harfo, kljunasto flavto, prečno flavto, klarinet, saksofon, trobento, pozavno, rog, tolkala. Poleg vseh inštrumentov so tu seveda še petje in jazz petje ter teoretični predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica, nauk o glasbi, solfeggio. Poleg glasbe in vseh orkestrov pa ne smemo pozabiti niti na predšolsko plesno vzgojo, plesno pripravnico, baletno pripravnico in balet.