V Zavodu sv. Stanislava smo se odločili, da po dvajseti generaciji maturantov, ki je zaključila svoje šolanje na Škofijski klasični gimnaziji poleti 2016, opravimo obsežnejšo raziskavo, ki nam bo v pomoč tudi pri oblikovanju vizije za prihodnje obdobje. Razvoj raziskave in pripravo vprašalnika, ki smo ga razdelili v tri sklope, je prevzel IREŠ, ki je raziskavo izvedel v mesecu oktobru 2016. Vprašalnik v spletni obliki je bil poslan na približno 2800 elektronskih naslovov nekdanjih dijakov, sočasno pa je bil objavljen tudi na spletni in Facebook strani gimnazije. V celoti je nanj odgovorilo 1412 nekdanjih dijakov, deloma pa še 314, kar je več kot polovica vseh, ki so končali šolanje na Škofijski klasični gimnaziji.

Zbranim duhovnikom so predstavniki IREŠ-a predstavili rezultate po sklopih (pogled na gimnazijo, študijska leta, življenjska situacija in pogledi) ter tudi izsledke raziskave o izvajanju predmeta vera in kultura, ki je bila pred slabim letom opravljena med dijaki in profesorji vere in kulture na vseh štirih katoliških gimnazijah in predstavlja prvi korak v procesu prenove učnih načrtov in učbenikov.

Pogled na gimnazijska leta

V sklopu o gimnaziji so nekdanji dijaki ocenjevali splošno zadovoljstvo, verske vsebine, znanje, odnose s sošolci in profesorji ter vpliv gimnazije na določene segmente življenja (na oblikovanje osebnosti, verske prakse, odnosa do vere, na razvijanje talentov, odločitev za študij …). Izkazalo se je, da so dijaki v splošnem zadovoljni z gimnazijo, ki so jo obiskovali. Zelo dobro so ocenili sodelovanje in medsebojno pomoč v razredu in odnose s sošolci izven pouka. Kar 93 % jih še vedno ohranja stike z vsaj nekaterimi, kar nas zelo veseli. Zanimivo je tudi, da ima kar petina vseh, ki so označili, da so v zvezi, partnerja, ki je obiskoval Škofijsko klasično gimnazijo.

Raziskava je med drugim pokazala, da šola ni imela večjega vpliva pri odločitvi dijakov za študij in izbiro poklica. Ker se zavedamo, da je poklicno usmerjanje zelo pomembno, smo se vključili v projekt Popestrimo šolo, ki ga vodi Nataša Hanuna. Namen projekta je celostno spremljanje in poklicno usmerjanje. Preko različnih skupinskih in individualnih dejavnosti, ki so organizirane z namenom boljšega načrtovanja poklicne poti, osnovnošolci in dijaki odkrivajo in utrjujejo svoje talente ter se spoznavajo s procesom vseživljenjskega učenja in neformalnega pridobivanja kompetenc. Nekdanje dijake, ki so v raziskavi izrazili pripravljenost, da bi predstavili svoj poklic oziroma kot gostje sodelovali pri aktivnostih na Škofijski klasični gimnaziji ali Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, smo že vključili v pripravo kariernega dne in nekaterih drugih projektnih aktivnosti.

Študijska leta

V sklopu o študiju smo nekdanje dijake povprašali, kam so se vpisali, ali so menjali študij, so ga zaključili, so se udeležili izmenjave … Raziskava je pokazala, da se je največ nekdanjih dijakov odločilo za študij medicine, in sicer slabih 10 % vseh, ki so izpolnili vprašalnik.
Na drugem mestu je študij prava, na katerega se je vpisalo nekaj manj kot 5 % nekdanjih dijakov. V času svojega študija je kar četrtina odšla na izmenjavo v tujino (slovensko povprečje je 17 %). Z dijaki, ki so se izobraževali v tujini ali tam živijo in delajo, smo začeli navezovati stike. V mesecu decembru smo zanje organizirali srečanje, namenjeno druženju, spoznavanju in deljenju izkušenj, sedaj pa pripravljamo bazo s podatki o državah in informacijah, ki jih lahko ponudijo zainteresiranim nekdanjim in sedanjim dijakom. Nekaj posameznikov iz tujine je tudi že sodelovalo na tržnici fakultet na Škofijski klasični gimnaziji, na kateri nekdanji dijaki predstavljajo fakultete in študijske smeri.

Življenjska situacija in pogledi

V zadnjem sklopu o življenjski situaciji in pogledih so nekdanji dijaki ocenjevali zadovoljstvo z življenjem in materialnimi razmerami, v katerih živijo, ter kako uspešni so v življenju. Poleg tega smo jih povprašali tudi o zaposlitvi, verski praski, zakonskem stanu, družini in odnosu  do nekaterih aktualnih družbenih tem.

Izkazalo se je, da so nekdanji dijaki precej zadovoljni s svojimi življenjem. V povprečju so za 8 indeksnih točk bolj zadovoljni od slovenskega povprečja (po Eurobarometru).

Med nekdanjimi dijaki je le 3 % takih, ki iščejo zaposlitev (med mladimi v podobni starostni skupini je v Sloveniji takih 10,21 %), drugi so zaposleni, velik odstotek pa se jih še šola.

Približno tretjina nekdanjih dijakov je samskih, ravno toliko je tudi poročenih (v Sloveniji jih je v podobni starostni skupini 24 %), 10 % jih živi v ustaljeni zunajzakonskih skupnosti, ostali pa so v zvezi, zaročeni ali živijo posvečeno življenje.

Nekdanji dijaki, ki so si že ustvarili družine, imajo v povprečju 0,3 otroka več, kot je slovensko povprečje. Okoli 30 % družin nekdanjih dijakov je še brez otrok, družin s tremi otroki ali več pa je približno trikrat več od slovenskega povprečja. Tudi povprečna starost nekdanjih dijakinj in dijakov ob rojstvu prvega otroka je nižja od slovenskega povprečja (pri dekletih za približno eno leto, pri fantih pa za štiri leta).

Pri vprašanjih o odnosu do nekaterih aktualnih tem (sproščanje azilne politike, splav, evtanazija, izenačevanje pravic istospolnih, zasebno šolstvo, zasebno zdravstvo …) smo ugotovili, da imajo dijaki izrazito pozitivna stališča do sodelovanja Slovenije v evropskih povezavah in zasebnega šolstva, najbolj odklonilna pa do splava.

Po zaključku predstavitve rezultatov je sledila razprava. Duhovniki so podali nekaj iztočnic za razmislek, med drugim tudi o vključenosti nekdanjih dijakov v življenje župnij.

Pogled naprej

Kolegij direktorja bo pri snovanju vizije za naslednje srednjeročno obdobje poleg izsledkov raziskave upošteval tudi glavne poudarke srečanja z duhovniki in razprave ob osrednji predstavitvi raziskave, ki bo 1. aprila v Zavodu sv. Stanislava in bo v prvi vrsti namenjena nekdanjim dijakom in dijakinjam. Po tej predstavitvi bomo v poletnih mesecih pripravili tudi končno poročilo.

Monika Novak, Inštitut za raziskovanje in evalvacijo šolstva