Na preizkusu so temeljne vrednote človeštva, kot so sočutje, solidarnost, skrb za najšibkejše. Novonastale razmere dajejo ogromno spodbud za poglobljeno etično refleksijo. Najdemo lahko številne izzive in hkrati povsem nove priložnosti.

V tem času imajo dijaki in študentje še več pisnih nalog, pri katerih uporabljajo različne vire, zato mi je prišlo na misel, da bi preveril, če je sedanja kriza pri njih spodbudila kakšno dodatno razmišljanje glede raziskovalne integritete (vprašanje plagiatorstva, spoštovanja intelektualne lastnine, navajanja nepreverjenih podatkov ipd.). V okviru EU-projekta Integrity, v katerem kot partner sodeluje tudi naša teološka fakulteta, želimo namreč oblikovati določena orodja, ki bodo na ravni srednjih šol in univerz spodbujala integriteto na področju raziskovanja. Odločil sem se, da sestavim kratko anketo, s katero bi raziskal poznavanje in upoštevanje pravil raziskovalne integritete in morebitni vpliv sedanje krize na njihovo izvrševanje. S anketo sem skušal ugotoviti, v kakšni meri dijaki in študentje potrebujejo dodatno znanje in usposabljanje na tem področju.

Raziskovanje vprašanja vpliva pandemije na raziskovanje

Anketo sem izvedel v času od 25. do 30. marca 2020 preko spletne aplikacije 1ka, ki jo uporabljajo raziskovalci Univerze v Ljubljani. Sodelujoče sem povabil preko e-naslovov in FB. Za dovoljenje, da se vabilo pošlje zaposlenim in študentom oz. dijakom, sem prosil dekana Teološke fakultete v Ljubljani in direktorja Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. Skupaj je anketo reševalo 369 udeležencev, na vsa vprašanja pa je odgovorilo 332. Pri analizi podatkov sem upošteval samo tiste, ki so izpolnili celotno anketo. Sodelovalo je 199 dijakov, 78 študentov in 55 učiteljev (srednješolskih in univerzitetnih).

67 % vseh je prepričanih, da je trenutna pandemija v določeni meri oz. deloma omejila njihov študij. 15 % jih meni, da je njihov študij povsem ali močno omejen, medtem ko kar 11 % vseh udeležencev odgovarja, da se v trenutnem stanju čutijo spodbujene za študij. Zanimivo je, da je kar 16 % učiteljev odgovorilo, da so trenutne razmere spodbuda za njihovo inovativnost. Pri komentarjih so tako dijaki kot študentje poudarjali, da sedaj za učni proces porabijo več časa, da se osebno bolj poglobijo v snov, pogrešajo pa razlago učiteljev v živo, dostopnost do knjižnic in družbo sošolcev. Mnogi študentje so zaradi nastalih razmer predhodno začeli s pripravo diplomskih oz. magistrskih nalog. Učitelji največjo omejitev vidijo v tem, da ni mogoče izvesti praktičnih vaj z dijaki oz. študenti.

So se anketiranci v času pandemije znašli pred dilemo plagiatorstva pri obveznostih?

90 oseb oz. 27 % vseh udeležencev je priznalo dilemo, da bi prevedli, predelali in povzeli del besedila, ki so ga našli na internetu in ga predstavili kot svoje delo (od tega je bilo 74 dijakov, 13 študentov in 3 učitelji). 41 oseb oz. 12 % vseh je priznalo, da so razmišljali, da bi skrajšali in preoblikovali besedilo drugega avtorja in ga predstavili kot svoje delo (34 dijakov in 7 študentov). 7 jih je razmišljalo o kopiranju dela besedil drugih avtorjev brez ustreznega navajanja virov (6 dijakov in 1 učitelj). 24 jih je razmišljalo, da bi navedli samo del besedila, ostalo pa predstavili kot svoje delo (21 dijakov in 3 študentje). 33 jih je razmišljalo, da bi svoje naloge poverili komu drugemu (staršem, prijateljem, sodelavcem …) in rezultate prikazali kot svoje delo (28 dijakov in 5 študentov). Skoraj polovica vseh vprašanih (150 oseb) pa je zatrdila, da o takih dilemah v zadnjem času ni razmišljala. Nekaj študentov in učiteljev je priznalo, da so se znašli pred izzivom, da bi »reciklirali« svoje stare naloge in raziskave.

Med tistimi, ki so ocenili, da ustrezno poznajo pravila, je najmanjši delež pri dijakih (43 %), največji pa pričakovano pri učiteljih (78 %). Tiste, ki so zase trdili, da poznajo ali vsaj deloma poznajo pravila integritete v raziskovanju, sem nato vprašal, koliko se jih držijo. Dosledno jih pravila upošteva 36 % vprašanih, v glavnem pa še 52 % vprašanih, 5 % se jih ravna v skladu s svojimi potrebami v dani situaciji. Dosledno pravila upošteva 28 % dijakov, 50 % študentov in 45 % učiteljev. Dve tretjini udeležencev se je o pravilih raziskovalne integritete (rules of conduct for Research Integrity) poučilo v šoli oz. na univerzi v okviru rednih predavanj, zgolj 4 % v okviru posebnega predmete oz. tečaja (4 osebe v srednji šoli, 1 študent, 9 učiteljev), 16 % se je o tem poučilo na internetu, 6 % nikjer, 8 % pa je navedlo druge vire (družina, mentorji nalog, publikacije univerze, kolegi …).

V nadaljevanju me je zanimala samoocena njihove raziskovalne integritete in ocena raziskovalne integritete njihovih kolegov na splošno.  Zase je le peščica trdila, da še kar pogosto (2 %) in zelo pogosto (1 %) nedovoljeno kopira besedila drugih, da še kar pogosto (8 %) ali zelo pogosto (6 %) povzema besedila drugih brez navedbe virov, da še kar pogosto (7 %) ali zelo pogosto (2 %) prevaja in povzema besedila drugih, ne da bi jih ustrezno navedla, in da še kar pogosto (5 %) ali zelo pogosto (1 %) prejema nedovoljeno pomoč drugih pri svojem delu. Ko so ocenjevali svoje sošolce in kolege, pa so bili dosti bolj kritični. 25 % vseh udeležencev se strinja ali zelo strinja, da njihovi sošolci in kolegi pogosto kopirajo z interneta, 32 % se jih strinja ali zelo strinja, da sošolci oz. kolegi pogosto povzemajo besedila drugih, ne da bi jih ustrezno navedli. 30 % se jih strinja ali zelo strinja, da sošolci oz. kolegi pogosto prevajajo besedila z interneta ali drugih virov in tega ustrezno ne navedejo ter 35 % udeležencev ocenjuje, da njihovi sošolci oz. kolegi pri svojih nalogah prejemajo nedovoljeno pomoč drugih in nato rezultate predstavijo kot svoje delo.

Pri vseh skupinah udeležencev je zaznati veliko razliko med samooceno in oceno drugih, so pa tako do sebe kot do drugih najbolj kritični dijaki, najboljšo oceno sebi in svojim kolegom pa so dali učitelji. 7 % vseh vprašanih je priznalo, da so bili pri neustreznem ravnanju (npr. plagiatorstvu) odkriti s strani učiteljev.

Kako do ustrezne ozaveščenosti?

44 % vseh vprašanih meni, da bi morali biti na področju raziskovanja bolj pozorni na etična načela, 43 % jih je glede tega vprašanja neopredeljenih, 13 % pa je na to vprašanje odgovorilo negativno. Medtem ko se je glede upoštevanja etičnih načel v raziskovanju izreklo pozitivno 75 % učiteljev, je delež pri študentih 45 %, pri dijakih pa le 35 %. Večina dijakov (51 %) je neopredeljenih. Zelo zanimiva so pojasnila v odgovorih, ki so jih udeleženci pripisali.  Nekateri so mnenja, da določenih ljudi tudi poznavanje pravil ne bi odvrnilo od neetičnega ravnanja in da bo plagiatorstvo vedno obstajalo. Nekajkrat se omenja, da rešitev ni v oblikovanju pravil in etičnih kodeksov, ampak v krepitvi osebne etične odgovornosti vsakega posameznika. Učitelji pa poudarjajo pomen bolj temeljitega poznavanja načel raziskovalne integritete pri študentih. Eden od učiteljev je omenil »tanko mejo plagiatorstva«, ko ni jasno, kaj je moja ideja in kaj sem povzel po drugih.

Na osrednje vprašanje naše raziskave, ali udeleženci menijo, da je v času pandemije koronavirusa osebna integriteta v raziskovanju in študijskem procesu bolj pomembna kot sicer, je 26 % vseh udeležence pritrdilo, saj je trenutno manj neposrednega stika in je več prepuščeno osebni odgovornosti posameznika. Prav tako je pritrdilo nadaljnjih 11 % udeležencev, ker je v sedanjih razmerah mogoče lažje in hitreje opraviti določene naloge, ne da bi upoštevali etične standarde. Večina pa je odgovorila negativno. 52 % jih je mnenja, da zaradi same pandemije ne vidijo nobene bistvene razlike, saj gre za osebno poštenost, ki ni odvisna od krizne situacije. 8 % jih je mnenja, da je tudi v sedanji krizi mogoče učinkovito nadzirati plagiatorstvo. 6 oseb je posredovalo svoje odgovore, ki govorijo o težjem dostopu do literature zaradi zaprtja knjižnic in nenadnega velikega števila nalog, kar učitelje in študente postavlja pred nove izzive. Bistvenih odstopanj med posameznimi skupinami pri tem vprašanju ni bilo opaziti.

Udeležencem sem dal možnost, da izrazijo še kakšno svojo misel o upoštevanju etičnih načel v času pandemije. Nekateri dijaki so zapisali, da smo se v tem času začeli bolj zavedati določenih etičnih načel pri uporabi virov, drugi pa poudarjajo, da je upoštevanje pravil odvisno od osebne poštenosti. Nekateri vseeno spominjajo na to, da posamezniki izkoriščajo krizne situacije za svojo korist. Zanimiva je izjava dijaka: »Menim, da je danes kopiranje in povzemanje že tako razširjeno, da ga imamo mladi za samoumevnega, saj nas nihče ne nauči, kako pisati s svojo glavo oz. je računalnik preveč mamljiv.«

Kako pa raziskovalci in študentje ocenjujejo ukrepe za zajezitev pandemije?

Ob koncu raziskave sem udeležence vprašal še po tem, v kolikšni meri se strinjajo z določenimi družbenimi ukrepi v obdobju pandemije. Velika večina se strinja (39 %) ali zelo strinja (55 %) z vladnimi ukrepi glede omejitve gibanja. Prav tako se skoraj vsi udeleženci strinjajo (31 %) ali zelo strinjajo (64 %), da z omejevanjem individualne svobode ščitimo najšibkejše (starejše, bolne) v družbi. Podoben delež je bil tudi pri odgovoru na vprašanje, če ti ukrepi ščitijo nas same: 44 % se jih s trditvijo strinja, 50 % se jih zelo strinja. S tezo, da je splošni ukrep omejevanja nesmiseln in da bi se morala celotna populacija čim prej prekužiti z virusom, se strinja le 3 %, zelo pa se strinja le 1 % udeležencev. Prav tako se s trditvijo, da bi vsakdo moral imeti svobodo izbire, ali bo upošteval vladna priporočila, strinja le 4 % vprašanih, zelo strinja pa 2 % vprašanih. Tudi pri teh vprašanjih skorajda ni razlike med skupinami, razen pri vprašanju, ali z omejevanjem individualne svobode ščitimo najšibkejše v družbi: (zelo) strinja se 97 % dijakov, 88 % študentov in 98 % učiteljev.

Pri vprašanju osebnega doživljanja pandemije je 7 % vseh vprašanih odgovorilo, da jih je strah pred okužbo in da se večkrat počutijo v stiski, 38 % jih je odgovorilo, da včasih pomislijo na možne posledice okužbe, a se v glavnem s tem ne ukvarjajo, prav tako 38 % jih je izbralo odgovor, da jih ni strah pred okužbo, čeprav vedo, da ta možnost obstaja, 2 % pa jih trdi, da živijo povsem enako kot pred novico o pandemiji. Kar 14 % jih je podalo lasten odgovor. Večina teh odgovarja, da jih ni strah zase, ampak za svoje najbližje. Prav tako jih skrbi zaradi gospodarskih posledic krize. Kar nekaj udeležencev pa trdi, da so sedaj našli čas za oseben razvoj in kreativnost ter za krepitev osebnih odnosov v družini.

Pa še nekaj misli glede prihodnosti naše družbe po pandemiji koronavirusa. Naši udeleženci so zelo optimistični glede učinkov sedanje krize na prihodnji razvoj človeštva. Kar 49 % se jih (zelo) strinja, da bo imela kriza pozitivne učinke. Predvidevajo, da se bo najbolj okrepila povezanost in solidarnost ljudi na lokalni ravni (52 % se s trditvijo strinja, 12 % pa zelo strinja). Precej slabšo napoved anketiranci dajejo krepitvi povezanosti in solidarnosti na globalni ravni (37 % se jih s trditvijo strinja, 5 % pa zelo strinja). V veliki meri tudi predvidevajo, da bo sedanja kriza ogrozila načela svobodnega trga in kapitalizma. S to trditvijo se strinja 36 % anketirancev, zelo se jih strinja 11 %, ne strinja se jih 20 % in sploh se ne strinjajo 4 %, ostali se niso opredelili. Zelo spodbudno je tudi predvidevanje, da bo sedanja kriza prebudila v ljudeh večjo odgovornost do naravnega okolja. Tako je prepričanih 49 %, nasprotno jih meni 27 %, neopredeljenih pa je 24 %. Večina  je tudi prepričanih, da sedanja kriza povečuje zaupanje na osebni ravni (tako meni 55 % vprašanih) ter sočutje in solidarnost (56 %), le manjši del vprašanih meni obratno.

Navajam še nekaj misli anketirancev, ki so jih zapisali ob koncu ankete:

»Kljub temu da morda ljudje trdijo, da bodo po krizi bolj odgovorni ali solidarni, to ne bo dolgo trajalo. Vedno se vrnejo na stara pota, po navadi še na slabša. Svet se hitro razvija. Jaz sem mnenja, da lahko, da bo po krizi dobro kazalo in bo za trenutek vzdušje veselo, saj bomo končno spet imeli stik z ljudmi, ampak to se bo hitro pozabilo in vse bo spet, kot je bilo prej.« (dijakinja)

»Zdi se mi, da bo prišlo do korenitih sprememb, ne le na trgu dela, v gospodarstvu, ampak tudi v mentaliteti ljudi. Morda se bomo začeli bolj ukvarjati z vsaj deloma samooskrbnim načinom življenja, morda se bomo vprašali, ali je kriza zaradi koronavirusa v Evropi veliko hujša, ker je ogromno ljudi starejših, in bomo tako razmišljali tudi o demografskih vprašanjih.« (dijak)

»Virus nas je upočasnil. Pokazal nam je, kaj je zares pomembno. Pokazal nam je, kako pomembna je samooskrba, pomen poklicev in njihovo podcenjenost … Kar na enkrat se nam nikamor več ne mudi. Prej pomembne stvari in opravki so naenkrat nepomembni …« (študent)

»Razmišljam, da bodo glede na trenutne prilagoditve spremembe vodile v večji stik z naravnim okoljem in v tesnejše, bolj povezane osebne odnose. Vrednote, kot so zdravje, svoboda gibanja, svež zrak, hrana, miren in varen dom, zaupanje, da bomo poskrbeli drug za drugega v ožjem krogu, spet postajajo pomembne.« (študentka)

»Želim si, da bi nas kriza spodbudila k bolj odgovornemu odnosu do okolja in soljudi in da bi kritična masa ljudi v družbi spoznala, da ni nujno, da imamo vedno več, želimo vedno več … vedno hitreje …« (učiteljica)

»Sedanja kriza bo predvsem spremenila medčloveške odnose − po krizi ne bomo nikoli več isti, kot smo bili. Trenutni zdravstveni krizi bo sledila gospodarska kriza, tej socialna … Država, če ne cel svet, bo pred veliko preizkušnjo, morda tudi, kako ohranjati socialni mir … Mislim, da nas čakajo velike reforme. Predvsem pa menim, da se v sedanji krizi lastnosti posameznika še bolj potencirajo, npr. tisti, ki so sočutni, bodo v sedanji situaciji še bolj sočutni, solidarni, razumevajoči … tisti, ki sicer mislijo in skrbijo samo zase, se v sedanji krizi še bolj obračajo k samim sebi …« (učitelj)

 

Kot lahko vidimo, so udeleženci naše ankete večinoma pozitivno naravnani glede daljnosežnih družbenih učinkov sedanje pandemije. Sodobna kriza nam sporoča, da je možno tudi drugačno življenje. Boljše kot do sedaj. Če nam virus na določenih področjih marsikaj jemlje, pa nam na drugih področjih tudi marsikaj daje.

 

Doc. dr. Roman Globokar,

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta

Prva objava prispevka na: http://h2020integrity.eu/integrity-in-the-time-of-the-coronavirus-pandemic/