O avtorju prispevka: p. dr. Silvo Šinkovec je jezuit in pedagog. Po diplomi specialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je študiral še filozofijo in teologijo, v Rimu magistriral iz psihologije, doktoriral pa iz edukacijskih ved na Pedagoški fakulteti v Kopru. Bil je vzgojitelj v dijaškem domu, šolski svetovalni delavec na gimnaziji, terapevt, voditelj delavnic in seminarjev, predavatelj, mentor prostovoljnega dela, voditelj duhovnih vaj in duhovni spremljevalec. Od njegove ustanovitve 1989 spremlja razvoj Društva katoliških pedagogov Slovenije, od 1999 ureja revijo Vzgoja in je od 2010 direktor Inštituta Franca Pedička.
Prostovoljno delo je odlična pot za vzgojo. Po eni strani je koristno, ker prostovoljci naredijo veliko dobrega ljudem, ki potrebujejo pomoč, po drugi strani pa je prostovoljec vedno obogaten, saj se ob drugih v njem prebudi glasba, ki se sicer ne bi. Tej glasbi lahko rečemo sočutje, dobrota, empatija, solidarnost ali kako drugače. Prostovoljec razume življenje globlje kot drugi ljudje. Zato sem vesel, da je v slovenskih ustanovah veliko spodbud za prostovoljno delo, tako v osnovnih kot srednjih šolah, med študenti ter v mnogih drugih ustanovah, ki niso vezane na življenjska obdobja. Solidarnost sodi v nabor avtohtonih slovenskih vrednot.
Naj pojasnim z enim primerom. »Slišim tvojo stisko« je bilo geslo praznovanja dvajsetletnice delovanja društva Zaupni telefon Samarijan. V 20-ih letih je 952 prostovoljcev opravilo preko 325.000 ur prostovoljnega dela in imelo preko 500.000 pogovorov. Prostovoljci imajo uvodno usposabljanje, osvežitveni program usposabljanja, vsak mesec imajo supervizijo in strokovno predavanje, kjer se je zvrstilo več kot 65 vrhunskih predavateljev. Pred dvajsetimi leti je Marjan Žveglič čutil priložnost, da se lahko ustanovi društvo, ki lahko blaži akutno stisko ljudi. Slutil je, da bo dovolj prostovoljcev, upal, da bo dovolj finančne pomoči, vedel je, da klicev ne bo manjkalo. Na božično noč, ob 1.05 leta 1996 je bil opravljen prvi pogovor s klicalcem v stiski. 10. novembra 2016 je bilo v Festivalni dvorani v Ljubljani praznovanje te obletnice. Vzdušje je bilo toplo, prijazno, odprto. Praznično. Čutiti je bilo srčnost, pozornost in srečo. In veselje, da ima Slovenija tako plemenite ljudi. Oglašujmo številko 116 123, mogoče bomo že s tem rešili kakšno življenje.
Vesel sem, da sem v to čudovito zgodbo prostovoljnega dela vključen tudi sam. Veliko sem se naučil, srečal sem srčne in modre ljudi ter številne stiske. Priporočam, da bi vsak bodoči duhovnik, psiholog, učitelj, socialni pedagog, pedagog, socialni delavec imel vsaj enoletno izkušnjo dela na društvu Samarijan. Veliko potrebnih veščin za delo z ljudmi bi razvil, marsikaj bi razumel, kaj se dogaja v družbi in v človeku, česar se v učilnicah in knjigah ne da naučiti.