Osrednja delovna tematika srečanja je bila posvečena prav pregledu preteklega obdobja in soočanju z različnimi izzivi, ki jih je prineslo. Prav Komisija za šolstvo pri SŠK je bila pobudnica konkretnega osnovanja mednarodnega projekta v okviru katerega bi se organizacije vključene v CEEC med seboj še tesneje povezale. Ob razmisleku o nadaljnjem razvoju priprave projekta, so bile točke dnevnega reda namenjene tudi nadaljnji razpravi o formaciji zaposlenih v katoliških vzgojnih ustanovah in podrobnejši seznanitvi s situaciji v državi gostiteljici ter aktualnih zadevah za katoliško šolstvo po Evropi.
Katoliške šole v Grčiji
Čeprav katoličani v Grčiji po besedah nedavno imenovanega atenskega nadškofa Teodorja Kontidisa predstavljajo manj kot 1 % družbe, lahko tako katoličani kot katoliške šole predstavljajo pomemben kvas za to družbo. V družbi, kjer je pogosto zaznati razpetost med istočasno zelo prisotnima tendencama sprejemanja, popolne odprtosti kot na drugi strani zaprtosti, zadržanosti, nezaupanja, je vloga katoliške Cerkve v povabilu k srečanju.
Katoliška Cerkev sama je v Grčiji zelo veliko okno v svet. Velik mozaik vernikov, ki prihajajo iz najrazličnejših kultur. Ob Grkih se v cerkvah srečujejo številni priseljenci z Evrope, Afrike in Azije. Ob pomembnem ter večkrat zahtevnem delu na povezovanju in integraciji, pa je vloga katoliških šol v družbi prežeti s sekularizmom, tudi v tem, da ostajajo v službi iskanja resnice, dela za skupno dobro, odpiranja mladih za življenje v polnosti. Zato je po besedah nadškofa Kontidisa pomembno, da je Kristus prisoten v šolah – tudi če je šola akademsko izjemna, če ne posreduje sporočila, da je za polnost življenja potreben Kristus, zgreši svoje osrednje poslanstvo.
Trinajst katoliških šol, ki predstavljajo približno 10 % zasebnih šol v Grčiji in z 8.000 učenci zgolj 7 promilov vseh šolajočih se, so tako pred pomembno nalogo. Nalogo, ki jo v izrazitem vzdušju ekumenizma z zglednim sodelovanjem s pravoslavno Cerkvijo izpolnjujejo v pravem duhu srečanja.
V nadaljevanju zasedanja so se udeleženci srečali tudi s predstavniki ministrstva za izobraževanje in verske zadeve, ki so poudarili predvsem svoja prizadevanja na področju zagotavljanja dostopa do izobraževanja. Poseben izziv predstavlja približno 20.000 otrok v taborih za priseljence, izmed katerih jih je zgolj 15 % vključenih v procese izobraževanja.
Novice z držav članic
V Albaniji so pobudo svetovnega vzgojnega zavezništva izkoristili za pripravo širšega posveta o vlogi in mestu vzgoje v družbi. V državi, kjer je delovanje katoliških šol v veliki meri oteženo zaradi družbenih in političnih razmer, je bil dogodek lepa priložnost povezovanja in navezovanja stikov. Tudi formalno pa so določeni predstavniki javnega življenja podpisali zavezo pristopa k vzgojnemu zavezništvu, kot ga predlaga papež Frančišek ter napovedali nekatere konkretne korake.
V flamski Belgiji se soočajo s pomanjkanjem usposobljenih učiteljev, kljub znatni podpori države, ki omogoča za nadoknadenje izpadlega, odloženega usvajanja znanja dodatne zaposlitve.
Predstavniki Irske, ki je država z največjim deležem katoliških šol, ki med osnovnimi šolami predstavlja kar 90 %, so predstavili svoja prizadevanja na področju vključevanja dijakov drugih ver v katoliške srednje šole.
Norveške katoliške šole se v zadnjem obdobju poglobljeno ukvarjajo z vprašanji teorije spola in pripravljajo serijo izobraževanj ter mednarodni kongres, na katerem želijo pošteno in kritično osvetliti vprašanje.
Slovenija je predstavila razvoj dogodkov in sprejetje zakona, ki po sedmih letih od odločitve ustavnega sodišča končno ureja 100 % financiranje zasebnih osnovnih šol vsaj v obveznem delu programa. Zakon, ki se bo v konkretne pogodbe z zasebnimi osnovnimi šolami predvidoma prelil v tem šolskem letu, vsaj deloma odpravlja diskriminacijo staršev, ki v skladu z ustavno zagotovljeno svobodo izobraževanja, za svoje otroke izberejo zasebne osnovne šole z javno veljavnim programom.
Trenutno najbolj pereča izziva
V zvezi katoliških šol Anglije in Walesa se soočajo s tehnično-legalnimi izzivi otokov, ki formalno sodijo v škofijo Portsmouth, ne pa tudi v Združeno kraljestvo, saj so po svoji ureditvi kronske odvisnosti. Lokalni parlamenti kanalskih otokov se namreč pomikajo v smeri manjše svobode izražanja vere, kot je v veljavi v Združenem kraljestvu. Na otočju pa pogled usmerjajo tudi že v prihajajoča leta, ko ocenjujejo, da se bo tja priselilo do pol milijona prebivalcev Hong Konga, ki so glede na razmere na otoku neproporcionalno bolj verni, samo katoliški veri jih pripada približno četrtina, poleg tega pa imajo tudi večje število mlajših otrok ter kot enega glavnih razlogov za selitev vidijo predvsem skrb za prihodnost teh otrok ter možnosti njihovega svobodnega izobraževanja. Vpliv največje pričakovane migracije po 60-ih letih prejšnjega stoletja bo tako nedvomno velik tudi na katoliške šole.
Trenutno največje izzive pa doživljajo katoliške šole na Portugalskem. V zadnjih letih je zaradi nenaklonjene politike in zmanjševanja sofinanciranja svoja vrata zaprlo večje število šol. Eden glavnih argumentov za zapiranje šol je bil v dejstvu da naj bi zasebne šole državljane stale več ko državne. Nedavno pa je minister za šolstvo nespretno razkril, da dijak na državni srednji šoli državo stane 6.200 evrov na leto. Ob dejstvu, da država maloštevilnim šolam, ki še uspejo vztrajati znotraj sistema sofinanciranja nakazuje na dijaka skoraj polovico manj – 3.300 evrov, so različne civilne iniciative, ki zagovarjajo svobodo izobraževanja, pridobile nekaj vetra v svoja jadra. V primeru, da se zapre še preostale katoliške šole, kar je cilj vladajoče politike, bo to Portugalsko stalo dodatnih 60 milijonov evrov letno.
Nadaljnje delo zveze
V upiranju pogleda v prihodnje delo zveze je bil poseben poudarek namenjen sodelovanju z OIDEL-om, organizacijo, ki se ukvarja s promocijo svobode izobraževanja ter njenim zagovorništvom pri institucijah Združenih narodov in Evropske unije. Slovenija trenutno z OIDEL-om sodeluje pri pripravi študije primerov z namenom pridobiti nekaj več širine pri razumevanju lastne situacije ter vidnosti v širšem evropskem prostoru.
Svetovna zveza katoliških šol OIEC svojo energijo v veliki meri usmerja že v svetovni kongres jeseni leta 2022 v Marseilleu. Kongresa tokrat ne bo samostojno organizirala država gostiteljica, kot je bilo v navadi, ampak že slabo leto potekajo priprave vseh držav mediteranskega bazena, v katerih sodeluje tudi Slovenija. Tema kongresa bo namenjena iniciativi papeža Frančiška za Svetovno vzgojno zavezništvo.
Prihodnje srečanje CEEC-ja pa bo potekalo spomladi na Dunaju, kjer bodo pred samim srečanjem avstrijski partnerji priravili tudi zanimivo mednarodno konferenco o mestu in vlogi katoliške Cerkve v izobraževanju danes.