Jezus je učil s prilikami. Govoril je preprosto in razumljivo, saj je želel doseči srca ljudi, da bi to, kar jim je govoril, obrodilo sadove. Bog nam ni podaril le življenja, ampak tudi zemljo in vse, kar je ustvaril. Človeku ni dal le partnerja, s katerim si lahko deli življenje, in številne priložnosti, ampak tudi nalogo, da sodeluje pri njegovem stvariteljskem delu in obdeluje zemljo. Svet, na katerem živimo, je dar, ki ga moramo deliti z drugimi. Je prostor, ki nam ga Bog daje, in nas vabi, da ga soustvarjamo, razvijamo in skrbimo zanj. Dandanes se vedno bolj zavedamo pomembnosti slednjega. Skrb postaja nuja, »saj se nasilje, ki tli v človeškem, od greha ranjenem srcu razodeva tudi v bolezenskih znakih, ki jih opažamo v prsti, vodi, zraku in v živih bitjih. Zato je med najbolj zapuščenimi in trpinčenimi reveži tudi naša izčrpana in opustošena zemlja, ki skupno zdihuje in trpi porodne bolečine.« (Laudato Si’, 2)
Obstaja odnos med našim življenjem in življenjem matere zemlje, med našim življenjskim slogom in darom, ki smo ga prejeli od Boga. »Človeško okolje in naravno okolje propadata skupaj in propadanju okolja se ne bomo mogli ustrezno upreti, če ne namenimo pozornosti vzrokom, ki so povezani s propadanjem človeka in družbe.« (Laudato Si’, 48)
Tako kot lahko oba propadata, pa lahko tudi drug drugega podpirata in se spreminjata na bolje. Nekaj je gotovo. Tega, kar se dogaja okoli nas, ne smemo ignorirati ali se obnašati, kot da se nas to ne tiče. Vedno znova se lahko zavemo nujnosti vprašanja, ki ga je Bog postavil Kajnu: »Kje je tvoj brat?«
Šola je prostor številnih priložnosti
V svetu, v katerem živimo, časopisi ne poročajo o človeku, ki umre zaradi lakote ali mraza, redno pa poročajo o razmerah na trgu vrednostnih papirjev. Pri tem se vedno znova poraja vprašanje: »Kje je tvoj brat?« Zastavite to vprašanje sebi, zastavite ga učencem v šoli. Dobro je, da razmislite o tem, kako vzgajate učence, ki so vam zaupani. Šola je prostor, ki ponuja številne priložnosti, je rodovitna zemlja, za katero morate skrbeti, jo negovati in varovati.
Ali pomagate svojim učencem razvijati kritičnost? Jim pomagate razvijati čut za skrb za svet? Jim pomagate iskati odgovore na različne izzive, s katerimi se srečuje družba? Jih spodbujate, da niso ravnodušni do sveta okoli sebe, kar se pogosto dogaja? Podpirate konstruktivno razpravo in dialog? Jim pomagate razumeti, da diploma oz. stopnja izobrazbe ni sinonim za boljši status, več denarja ali družbeni prestiž, ampak znak večje odgovornosti za reševanje problemov današnjega sveta, potreb ubogih in okoljskih vprašanj.
Za učence
Se zavedate, da šolanje ni le pravica, ampak tudi privilegij, ki ga imate? Pomislite, koliko mladih je na svetu, ki bi radi hodili v šolo, pa nimajo te možnosti.
Izziv
Uveljavlja se mišljenje, da »je vsaka krepitev moči že napredek, povečanje varnosti, koristi, blaginje, življenjske moči, polnosti vrednot, kakor da bi stvarnost, dobro in resnica samodejno vzklile iz same moči tehnologije in ekonomije.« (Laudato Si’, 105)
Zemljo smo prejeli kot dar, kot dediščino. Pomembno je, da se sprašujemo, kakšen svet želimo pustiti svojim zanamcem. Kakšen pomen oziroma usmeritev želimo dati svojemu življenju? Zakaj smo na svetu? Kaj je smisel našega dela in vseh naših prizadevanj? In pri tem nimamo pravice nikogar izključevati.
Izziv je, da se tako učitelji kot učenci sprašujete, zakaj vas ta svet potrebuje in kje so vaši bratje?