Skoraj takoj po letu 1991 so s svojim delovanjem pričeli prvi katoliški vrtci, ki so se jim v sledečih letih pridružile tudi gimnazije z dijaškimi domovi, ustanavljale so se glasbene šole, študentski domovi, v zadnjih letih pa tudi osnovni šoli v Ljubljani in Mariboru ter na področju visokošolskega izobraževanja ob Teološki fakulteti s svojo 100-letno tradicijo še Katoliški inštitut. Danes imamo v Sloveniji 20 katoliških vrtcev, omenjeni 2 osnovni šoli, 4 gimnazije, ob vsaki od katerih deluje tudi dijaški dom, ter ob 5 glasbenih šolah tudi 13 študentskih domov. Skupaj vsi otroci in mladi, ki obiskujejo katoliške vzgojne ustanove predstavljajo približno 2 % med svojimi vrstniki. Kot šole tudi mladi, ki iz njih izhajajo, predstavljajo sol in kvas, ki more in mora oblikovati podobo družbe v prihodnosti.

Pomembni datumi za devetošolce:

  • 14. in 15. 2. – informativni dnevi
  • 2. 4. – zadnji dan za oddajo prijave za vpis v 1. letnik
  • 8. 4. – javna objava stanja prijav
  • 23. 4. – zadnji dan za prenos prijave
  • 27. 5. – javna objava omejitev

Poslanstvo katoliških vzgojnih ustanov

Odgovorni in zaposleni v katoliških šolah se zelo dobro zavedajo, da njihovo delo ne predstavlja zgolj službe, ampak pomembno in odgovorno poslanstvo. Človeku to hitro postane jasno tudi že ob krajših pogovorih z njimi. Mlad človek potrebuje znanje, potrebuje pa tudi prostor, kjer se bo lahko izgrajeval kot osebnost, prostor, kjer se bo lahko izrazil, kjer bo ob tem sprejet in varen, da bo zmožen prevzemati tudi vse večjo osebno odgovornost. Odgovornost zase in za druge okoli sebe.

Odgovor na vprašanje zakaj se Cerkev sploh ukvarja s šolami in vzgojnimi ustanovami zelo lepo in pomenljivo podaja predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore: »Interes Cerkve v šolstvu je star stoletja in stoletja. Sledimo ga lahko od takrat naprej, ko so duhovniki začeli svoje znanje prenašati na ljudi. Najprej so prenašali znanje na kmete, jih učili sadjarstva, čebelarstva, prenašali so jim tisto znanje, ki so ga imeli in ki je ljudem, h katerim so bili poslani, pomagalo do boljšega življenja, konkretno do boljšega pridelka. Ta interes je šel naprej na otroke, ki so jih zbirali – v našem okolju denimo v nedeljskih šolah – kjer so jih učili brati, pisati, osnov matematike … Interes pa je bil vedno isti: pomagati človeku, da bi se razvil, da bi razvil svoje potenciale in da bi v vsestranski rasti globlje doživljal samega sebe kot nekaj enkratnega, da bi se veselil samega sebe, se cenil in skozi odnos do sebe cenil tudi drugega in se ga veselil.«

Vsi, ki se tako ali drugače ukvarjamo z vzgojo, se zavedamo, da je za vzgojo mladega človeka potrebno sodelovanje med šolo in drugimi deležniki – družino, prijatelji, župnijo. V duhu z afriškim pregovorom, ki ga rad navaja tudi papež Frančišek, lahko resnično zatrdimo, da je za vzgojo človeka potrebna cela vas. Tako se na tem mestu v imenu katoliških šol zahvaljujemo za zaupanje, ki ga imajo v naše ustanove starši, za vse molitve in besede podpore, ki nam jih namenjajo različna občestva in tudi za materialno podporo, ki smo je deležni.

Zakaj na katoliško gimnazijo?

Ker pa se učenci zadnjega razreda osnovne šole prav v teh dneh odločajo o nadaljevanju svojega izobraževanja, se želimo podrobneje dotakniti predvsem štirih katoliških gimnazij. Te delujejo v Ljubljani, Mariboru, Vipavi in v Želimljah. V marsičem so si zelo podobne, v kakšni stvari se med seboj razlikujejo. Vse po vrsti se trudijo, da bi svojim dijakom dale dovolj znanja in dobro podlago za nadaljnje izobraževanje. In vse po vrsti zatrjujejo, da je od te še pomembnejša podlaga za nadaljnje življenje. Izpostavljajo, da njihova želja ni le ponuditi znanja mlademu človeku, ampak predvsem okolje, v katerem bo lahko zorel kot celovita osebnost.

Gimnazije so po svojih rezultatih dobre, precej nad slovenskim povprečjem. Ponujajo veliko število obšolskih dejavnosti in tudi bogat obvezni program. Dijakinje in dijaki precej potujejo tako po domovini kot v tujini. Tisto kar sami izpostavljajo kot najbolj pozitivno, pa so odnosi. Vsaka izmed štirih katoliških gimnazij veliko pozornosti posveča prav gradnji odnosov tako med dijaki samimi kot tudi med dijaki in profesorji. Veliko je dejavnosti, ki so namenjene medsebojnemu povezovanju med sošolci. Ena najtežje pričakovanih je vsako leto razredna duhovna obnova. Precej poudarka je namenjenega prostovoljstvu.

Od klasičnosti do inovativnosti

V kratkem pregledu je nemogoče prikazati vso širino in pestrost, ki jo gimnazije ponujajo. Vsem, ki jih morebiti zanima možnost vpisa, lahko seveda najbolj priporočimo prav osebni obisk ali za začetek morda ogled njihovih predstavitev na spletnih straneh. Vseeno pa želimo ob vsej pestrosti izpostaviti nekaj zanimivosti. Če je Škofijska klasična gimnazija v Ljubljani edine gimnazija v Sloveniji, kjer se prav vsi dijaki učijo latinsko in edina, kjer maturitetni izpiti potekajo tudi za predmet stare grščine, pa denimo Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška vodi velik nacionalni projekt s preko 50 partnerji na področju inovativne pedagogike.

Če so morda zaradi svojega ustanovitelja šole na prvi pogled morda nekoliko bolj humanistične in družboslovne, temu nikakor ni tako, saj prav na vseh tudi naravoslovje poteka na zelo visokem nivoju. V Želimljah denimo serijsko zmagujejo na mednarodnih tekmovanjih v odpiranju fizikalnih sefov, v Ljubljani prirejajo mednarodne dneve fizike za nadarjene dijake. Šole sodelujejo med seboj in njihovi dijaki se srečujejo na športnih tekmovanjih ter skupaj nastopajo na pevskih revijah. Učitelji tudi med seboj izmenjujejo primere dobre prakse in sodelujejo. Vse šole sodelujejo tudi v mednarodnem okolju.

Na različne načine se vse štiri katoliške gimnazije trudijo, da bi svojim dijakom dale kar največ, da bi jim nudile tisto, kar resnično potrebujejo. Ta trud lepo strni predsednik Komisije za šolstvo pri SŠK, msgr. Franc Šuštar: »Katoliške šole so pred številnimi izzivi. Gotovo se lahko vprašujejo, kako ohranjati svoje bistvo, svojo identiteto in kako se približati mlademu človeku, ga resnično doseči. Verjamem – in to kažejo tudi že njihovi sadovi – da jim to uspeva, da mladi, ki izhajajo iz teh šol tudi zaradi časa, ki so ga preživeli v njih živijo svoja življenja v polnosti. Zdi se mi, da je vsekakor za katoliške šole ključno to, da se zavedajo, da so poslane k ljudem. Poklicane, da jim zaradi Kristusa pokažejo, kako lahko živijo življenje v polnosti. To pa jim najlažje pokažejo s svojo držo, svojim odnosom, s tem, da živijo odnose, o katerih jih učijo.«

Marko Weilguny, tajnik Komisije za šolstvo pri SŠK

Vabljeni, da si v nadaljevanju ogledate predstavitve vseh štirih gimnazij,
da morda malce pobrskate po njihovih spletnih straneh
in da se 14. ali 15. februarja (ob 9.00 ali 15.00) oglasite na kateri izmed njih tudi osebno!

Gimnazija Želimlje

dijaki-manca-oblakZakaj se je za vpis odločila Manca?

Že ob prvem obisku Gimnazije Želimlje me je navdušil način vzgoje in nasmejanost, sproščenost dijakov in profesorjev. V dogajanje na dnevu odprtih vrat me je vsrkalo kakor v bermudski trikotnik in takoj sem začutila, da je moja želja postati del želimeljske zgodbe.

 

Andrej Jelenc Kaj je na gimnaziji najbolj všeč Andreju?

V Želimljem mi je všeč, da sem obkrožen z ljudmi, ki mi pomagajo, da rastem kot oseba in poleg izobrazbe dobim tudi pomembne lekcije za življenje.

Leto pričetka delovanja: 1991

Število prostih mest: 84

Število vseh dijakov: 299

Število profesorjev: 25

Število dijakov v dijaškem domu: 273 (skupaj z enoto doma na Rakovniku)

Spletna stran: http://www.zelimlje.si/

Facebook: https://www.facebook.com/zelimljezelimlje/

Instagram: https://www.instagram.com/gimnazijazelimlje/

Gimnazija Želimlje je postavljena v mirno okolje na zelenem obrobju Ljubljanskega barja. Po zgledu svojega ustanovitelja sv. Janeza Boska skušajo salezijanci in njihovi sodelavci mlade vzgajati v dobre kristjane in poštene državljane.

Zase pravijo, da na njihovi šoli ni idealnih ljudi. Idealni niso dijaki, prav tako ne profesorji, niti ravnatelj. Zato skupaj rešujemo težave in iščemo izhode iz zadreg, ki jih prinaša življenje. In ker je šola majhna, ob šoli pa stoji dijaški dom, v katerem živi večina dijakov, skušajo v tej dolini ustvarjati domače ozračje, v katerem se dobro počutijo in si pomagajo v iskanju boljšega.

Ob rednem izobraževanju je poskrbljeno tudi za veliko zanimivih obšolskih dejavnosti. Študijska potovanja po Evropi in dnevi komunikacije na Pohorju oz. v Veržeju zaokrožujejo zelo pestro ponudbo.

ustanove-gimnazija-zelimlje

 

Škofijska gimnazija Vipava

dijaki-hana-daolioZakaj se je na gimnazijo vpisala Hana?

Sem peta iz moje družine, ki obiskuje Škofijsko gimnazijo Vipava. Odločitev je bila lahka, od nekdaj sem želela priti sem. Šola nudi program splošne gimnazije, kar me je tudi prepričalo za nadaljnji študij. Predvsem me je navdušila povezanost škofijcev in dijaški dom, v katerem prebivam pet dni na teden. Vzdušje v dijaškem domu je fantastično. Navdušile so me tudi pestre obšolske dejavnosti, ki popestrijo moj vsakdan.

Kaj je na gimnaziji najbolj všeč  Roku?

Na šoli mi je všeč odnos med profesorji in dijaki, ki je, po mojem mnenju, bolj oseben kot na drugih šolah, kar omogoča uspešno komunikacijo in lažje doseganje skupnih dogovorov. Profesorji so tudi skoraj vedno na voljo za pomoč dijakom po pouku ali med odmori, če ti želijo dodatno razlago snovi ali kakšen drug nasvet. Zelo so mi všeč tudi duhovni vikendi, ki dijake med seboj povežejo in duhovno poglobijo.

Leto pričetka delovanja: 1991

Število prostih mest: 84

Število vseh dijakov: 292

Število profesorjev: 37

Število dijakov v dijaškem domu: 85

Spletna stran: http://www.sgv.si/

Facebook: https://www.facebook.com/skofijskavipava/

Na Škofijski gimnaziji Vipava svojim dijakom nudijo urejeno in prijetno šolsko okolje ter jih z znanjem in srcem učijo razmišljati ter spodbujajo k delovanju. Prizadevajo si za pristne in odprte medsebojne odnose, spodbujajo odgovoren odnos do učenja ter medsebojno pomoč in prostovoljstvo. Šola se nahaja v mirnem in prijetnem okolju, v urejeni in lepi šolski stavbi. Na vzpetini nad Vipavo se nahaja tudi dijaški dom, do katerega gimnazijce loči le kratek sprehod skozi mesto.

Njihovi dijaki dosegajo najvišja priznanja na tekmovanjih iz znanja in športa tudi njihovi maturanti pa na maturi dosegajo nadpovprečne uspehe. Ob tem pa podpirajo tudi različne oblike neformalnega učenja in pripravljajo različne dogodke, ki dijakom omogočajo, da se izkažejo na svojih močnih področjih

V Vipavi si želijo mlade vzgojiti v bogate človeške osebnosti, v narodno zavedne državljane, odprte tudi za planetarne probleme, občutljive za okolje, v katerem živijo, in odprte do drugih kultur in drugače mislečih. Zavedajo se, da v teh prizadevanjih ne morejo zaobiti moralno-etične in duhovno-verske razsežnosti vzgoje. Preko različnih mednarodnih izmenjav, prostovoljskega dela pa tudi aktivnega delovanja v okviru Dijaške skupnosti dijaki razvijajo jezikovno znanje in krepijo pomembne človeške vrednote, kot sta medosebna strpnost in sprejemanje drugačnosti.

ustanove-sgv

 

Škofijska Gimnazija Antona Martina Slomška

dijaki-manca-schmid-mbZakaj se je za vpis odločila Manca?

Za Škofijsko gimnazijo sem se odločila sprva na podlagi pozitivnega mnenja starejše sestre, ki je prav tako obiskovala to gimnazijo. Govorila mi je o šoli, kjer dajejo poudarek predvsem na medsebojnih odnosih, vrednotah in človečnosti. Rekla sem si, da bi rada preizkusila nekaj novega in se vpisala v inovativni program naše gimnazije. Po štirih letih svoje odločitve ne bi spremenila. Na gimnaziji je vsak učenec opažen, slišan, predvsem pa sprejet, takšen kot je.

Kaj je na šoli najbolj všeč Marku Antonu?

Kar mi je najbolj všeč in kar se mi zdi, da tudi največ šteje, so medsebojni odnosi in sproščenost, ki jo doživljam na šoli. Kadar nastopijo težave, jih rešujemo s pogovorom, dopuščamo pa tudi drugačna mnenja. Tako med poukom kot med odmori so trenutki, ko se pogovarjamo o življenjskih zadevah in ne le o šolskih. Imamo obilico dejavnosti za popestritev navadnega šolskega dne in dovolj možnosti za udejstvovanje izven pouka. Vodstvo šole in učiteljski zbor so pripravljeni prisluhniti dijakom in jih podpreti pri dobrih namenih.

Leto pričetka delovanja: 1996

Število prostih mest: 112

Število vseh dijakov: 315

Število profesorjev: 35

Število dijakov v dijaškem domu: 175

Spletna stran: http://www.slomskov-zavod.si/

Facebook: https://www.facebook.com/zgamsinavrh/

Facebook DD: https://www.facebook.com/dijaskidom.ams/

Poleg izobraževanja je na Škofijski gimnaziji v Mariboru pomembna vzgoja mladostnikov. Ti imajo možnost, da se v štirih gimnazijskih letih razvijejo v odgovorne, spoštljive in zadovoljne odrasle ljudi. Poleg znanja širijo obzorja ter vzgajajo spoštovanje, povezovanje in čut za sočloveka. Na šoli se resnično trudijo, da bi se učili sobivati v različlnostih, ker se zavedajo, da smo med seboj različni v nazorih, vrednotah, talentih, učnih zmožnostih, ekonomskih ozadjih, … Preko znanj, ki jih ponujajo dijakom odpirajo vrata do vseh poklicev, saj enakovredno negujejo naravoslovne, družboslovne in humanistične predmete.

Spodbujajo sodelovanje, duhovnost in kritično mišljenje. Poleg razuma tako skrbijo tudi za telo preko različnih taborov in izbirnega športa, pa tudi za srce, saj dijakom ponujajo duhovna srečanja in jih spodbujajo k dejavnosti v animatorstvu in prostovoljstvu. Na delu za rast v duhovnosti ubirajo izvirne poti oznanjevanja, saj se sami pogosto vidijo kot “misijonsko postojanko”. Globoko pa verjamejo, da smo kljub napakam lahko sprejeti (od Njega pa tudi brezpogojno ljubljeni).

V tesnem sodelovanju s starši, z različnimi projektnimi dnevi, razrednimi srečanji, delavnicami, s predavanji, pričevanji povabljenih gostov na gimnaziji in v dijaškem domu usmerjajo dijake k vrednotam, ki pripomorejo k dobremu.

ustanove-sgams

Škofijska klasična gimnazija

dijaki-skg»Na Škofijsko klasično gimnazijo sem se vpisal zaradi dobrega učnega programa in krščanske vzgoje,« kljub temu, da mu omenimo, da se odgovor zdi tak kot bi mu ga povedali njegovi profesorji, Janez iz 3. letnika vztraja, da je bil to njegov razlog za vpis in ga moramo pustiti takega.

Lana iz 2. letnika pa izpostavi, da so ji najbolj všeč: »Bližina dijaškega doma, dolgi glavni odmori in to, da dijaki nismo samo številke.«

Leto pričetka delovanja: 1993

Število prostih mest: 140

Število vseh dijakov: 620

Število profesorjev: 60

Število dijakov v dijaškem domu: 220

Spletna stran: http://www.stanislav.si/

Facebook: https://www.facebook.com/Skofijska/

Facebook DD: https://www.facebook.com/Jeglicev/

Instagram: https://www.instagram.com/skofijskaklasicnagimnazija/

Šolski moto “Amor magister optimus” na ŠKG poskušajo kar najbolj udejanjati v življenju in delu na šoli. Prizadevajo si, da bi dijaki lahko do polnosti razvili vse svoje potenciale. Velik poudarek namenjajo medosebnim odnosom, gradnji razrednih skupnosti in seveda tudi akademski odličnosti. To pomeni, da so “škofijci” vsako leto med najuspešnejšimi na maturi in predvsem da po končanih štirih letih obiskovanja Škofijske klasične gimnazije s seboj odnesejo kar nekaj prijateljstev in morda še več lepih spominov.

Ti spomini pa nastajajo tako pri pouku, kot morda še bolj pri številnih drugih dejavnostih, ki potekajo ob pouku. Med njimi so seveda najbolj zanimive ekskurzije, ki naše dijake čakajo v vsakem letniku, pa izmenjave, ko gre skorajda vsak dijak za kak teden sam ali v manjši skupini nekam v tujino. Poleg teh priložnosti pa je še mnogo možnosti za skupno ustvarjanje spominov – bodisi na krožkih, razrednih vikendih, dnevih dejavnosti, športnih, glasbenih ali preprosto družabnih dogodkih.

Na šoli svoje znanje in izkušnje ter prijateljstva in življenjska spoznanja pridobiva več kot 600 dijakov. Sama zgradba je stara dobrih 100 let, a je bila obnovljena in nudi vse sodobne možnosti za izvajanje pouka in sledenje poslanstvu, ki je izobraževanje in vzgoja posameznika v skupnosti na temelju krščanskih vrednot in klasičnosti v razgledano, ustvarjalno in plemenito osebnost, pripravljeno za nadaljnjo celostno rast in odgovorno življenje v družbi.