Katoliško šolstvo predstavlja enega najpomembnejših izzivov Cerkve, ki išče poti za novo evangelizacijo v tem spreminjajočem se kulturnem in zgodovinskem trenutku.

Pomembnost dialoga

Katoliške šole obiskujejo številni nekristjani in neverujoči. Katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove ponujajo izobraževanje, ki je usmerjeno v celostni razvoj osebe, kar je v skladu s pravico vsakega človeka do znanja in razumevanja. Po drugi strani pa so katoliške šole poklicane tudi k posredovanju krščanskega sporočila, pri čemer morajo spoštovati svobodo posameznika.

Jezus je začel oznanjati veselo novico v poganski Galileji, v kraju, kjer so se srečevali ljudje različnih ras, ver in kultur. S podobnimi okoliščinami se srečujemo v današnjem svetu. Spremembe, ki so povzročile, da naša družba postaja večkulturna, od učiteljev in zaposlenih v šolah zahtevajo sposobnost izmenjave in dialoga ter lojalnost, ki lahko ustvarja katoliško identiteto v multikulturni družbi.

Formacija

Situacijo je treba vzeti resno. Opravka imamo z novimi generacijami, ki se spreminjajo, zato je vsak učitelj poklican, da se spreminja, kar pomeni, da zna stopiti v čevlje mladih, ki so mu zaupani. Vzgoja je dejanje ljubezni. Ljubezen pa terja uporabo najboljših virov ter veliko potrpežljivosti in energije za delo z mladimi.

Učitelj na katoliški šoli mora biti kompetenten in strokoven, poln empatije ter sposoben biti z mladimi na način, ki spodbuja njihovo človeško in duhovno rast. Mladi potrebujejo kvaliteten pouk, hkrati pa jim je treba posredovati tudi vrednote. Pri tem je pomembno, da o njih ne le govorimo, ampak jih tudi živimo. Doslednost in zgled sta nepogrešljiva pri izobraževanju mladih!

Zaradi tega učitelj potrebuje stalno formacijo. Naloga katoliške šole je, da skrbi za strokovno izpopolnjevanje, hkrati pa tudi za duhovno rast. Duhovne obnove in molitve so prav tako pomembne, kot so pomembni strokovni seminarji.

Iz nagovora papeža Frančiška 13. februarja 2014, prevod in priredba: Monika Novak