V Kijevu je 28. in 29. oktobra potekalo 88. generalno zasedanje evropske zveze katoliških šol CEEC. Delegati iz skoraj 30 evropskih držav so nadaljevali z delom na obeh delovnih temah, ki sta izobraževanje za medkulturni dialog in vprašanje avtonomije šolskih prostorov.
Prvič v Ukrajini
Ukrajina je prvič gostila srečanje zveze, zato je bilo precej pozornosti namenjene spoznavanju sistema te države, ki od revolucije dostojanstva leta 2014 diha zares precej bolj svobodno in optimistično. Neodvisnost od Rusije, ki so jo sicer dosegli že leta 1991, je šele v obeh revolucijah zadnjega desetletja dosegla svojo dopolnitev.
Nove priložnosti za katoliško šolstvo
Ukrajina je po besedah nadškofa ukrajinske Grkokatoliške cerkve Sviatoslava Ševčuka v edinstvenem zgodovinskem položaju. S prebujanjem civilne družbe, ki prevzema odgovornost za svojo prihodnost, po njegovih besedah prihajajo številne priložnosti. Od leta 2014 priznavajo diplome poprej nepriznane teološke fakultete. Trenutno so v pripravi spremembe šolske zakonodaje, ki bi v prihodnje lahko omogočala večjo svobodo pri ustanavljanju katoliških šol in njihovo financiranje.
Ministrski namestnik na ministrstvu za šolstvo, Volodminir Kovtunets, je v pogovoru z delegati izpostavil, da se Ukrajina zaveda, da trenutno še ne izpolnjuje zahtev Evropske deklaracije o človekovih pravicah, ki predvideva prosto izbiro staršev glede izobraževanja svojih otrok. Kot člani Sveta Evrope so zavezani k izpolnjevanju obvez deklaracije, zato so ustanavljanje zasebnih šol že omogočili, po besedah sekretarja pa se jim zdi za resnično omogočanje izbire potrebno tudi financirati različne šole, kar urejajo z zakonom, ki je v obravnavi.
Reforma šolskega sistema
Ob tem so pripravili tudi celovito reformo samega šolskega sistema. Že letos pričenjajo z izobraževanji učiteljev, prenovljeni šolski sistem pa bo zaživel leta 2018. Osnovna sprememba bo v tem, da bo ministrstvo sprostilo kurikularne vsebine, ki bodo v večji meri prepuščene avtonomiji šol in učiteljev. Ministrstvo bo postavilo jasne standarde za šolstvo, ki bodo manj kot v konkretna znanja usmerjeni v veščine, kompetence in demokratične vrednote. Ob tem pa želijo tudi dvigniti ugled učiteljskega poklica. Eden od korakov zunanje motivacije bo tako med drugim 35-odstoten dvig plač učiteljev v prihajajočem letu.
Katoliške šole za vse
Nadškof Ševčuk je delegatom podrobneje predstavil model katoliškega šolstva, ki ga želijo vzpostaviti v tem pozitivnem vzdušju. V državi, kjer denimo v pravoslavne šole lahko hodijo le otroci pravoslavnih staršev in kjer v judovske šole lahko hodijo le otroci iz judovskih družin, želi Katoliška Cerkev predstaviti svoj vzgojni model, ki je odprt za vse. Model, ki učitelja postavlja kot nekoga, ki skrbi za učenca in mu omogoča razvoj njegovih potencialov, in ne le kot uslužbenca države, zadolženega za vzdrževanje socialističnega sistema. Model katoliške vzgoje, ki ustvarja sprejemajoče okolje in ukrajinski družbi posreduje krščanske, evropske, človeške vrednote.
Pogled naprej
Nadškof je poudaril pomembnost povezovanja evropskih vrednot in krščanstva, ker je v ukrajinski družbi velika nevarnost v tem, da se Evropo dojema kot izrazito liberalistično, ruskega predsednika pa kot zaščitnika krščanstva. V tem oziru je predstavnikom na srce položil tudi to, da bi se resnično trudili pokazati, kako je možno biti v Evropi in ohraniti krščanske vrednote, pokazati, kako ima tudi katoliško izobraževanje svojo domovinsko pravico v Evropi.
V državi s 46 milijoni prebivalcev štirje milijoni in pol grkokatolikov, ki se jim pridružuje še 200.000 katoličanov zahodnega obreda, sicer res predstavljajo manjšino, imajo pa po besedah nadškofa veliko, kar lahko dajo celotni družbi.
Marko Weilguny