CEEC zastopa več kot 35.000 000 ustanov, ki jih obiskuje preko 8 milijonov otrok, učencev in dijakov. V Franciji se v katoliških izobraževalnih ustanovah šola več kot dva milijona otrok, na Švedskem niti tisoč.  Na Irskem katoliške osnovne in srednje šole obiskuje kar tri četrtine vseh otrok, v Ukrajini niti en promil. Kljub vsej pestrosti pa je poslanstvo katoliških šol v vseh državah, kjer delujejo, podobno, kar usmerja delo zveze.

Na zasedanju so nadaljevali z delom na dveh odprtih tematikah: medverskem in medkulturnem dialogu (tudi v luči spreminjajočih se demografskih razmer) ter avtonomiji in svobodi šolskih prostorov v Evropi, odprli razpravo o promociji evropske ideje v katoliških šolah ter se podrobneje seznanili s situacijo v Sloveniji.

V uvodu jih je pozdravil in nagovoril tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je v okviru Slovenske škofovske konference odgovoren za delovanje njene Komisije za šolstvo. Sodelujoče je spodbudil k pogumnemu iskanju rešitev na izzive današnjega časa, rešitev, ki bodo imele v ospredju skrb za vsakega človeka in njegov celostni razvoj.

Kot je navada, je bil prvi del zasedanja namenjen seznanitvi s šolstvom, še posebej katoliškim šolstvom v državi gostiteljici. Slovensko situacijo in posebnosti so predstavili sodelavci Inštituta za raziskovanje in evalvacijo šolstva, ki deluje v okviru Zavoda sv. Stanislava in koordinira delo Komisije za šolstvo pri SŠK. Udeleženci srečanja so bili v preteklosti že seznanjeni z dogajanjem v zvezi s financiranjem zasebnih osnovnih šol v Sloveniji. Tako so izrazili zanimanje za nedavni razvoj dogodkov ter zaskrbljenost ob prejetih informacijah o pobudi za spremembo ustave.

CEEC bo tudi vnaprej pozorno spremljala razvoj dogodkov ter podpirala prizadevanja slovenskih katoliških šol tudi preko svoji stalnih predstavništev pri Organizaciji združenih narodov in pri Svetu Evrope.

Guy Seldreslagh, generalni sekretar CEEC

Po pregledu opravljenega dela, primerjavi različnih praks, ki se jih katoliške šole lotevajo v soočanju z vprašanji medkulturnega in medverskega dialoga, ter sintezi različnih situacij glede avtonomije katoliškega šolstva v Evropi, so udeleženci velik del srečanja namenili razpravi o evropski ideji in vprašanju, kaj lahko storijo katoliške šole, da bi to idejo utrjevale in vrednotile.

Vprašanje se je konkretiziralo tudi s primeri, ki jih doživljajo katoliške šole v Veliki Britaniji, ki so zaradi politične negotovosti v precej nezavidljivi situaciji, ter primeri, s katerimi se srečujejo katoliške šole v Španiji in Kataloniji po nedavnih dogodkih.

Udeleženci srečanja so poudarili, da je evropska ideja precej širša od same organizacije Evropske unije. Narodi v skupnosti in ne zgolj uniji lahko resnično bogatijo drug drugega in v pestrosti, pluralnosti in medsebojnem spoštovanju skupaj gradijo boljšo prihodnost za vse.